Katero intelektualno lastnino lahko zaščitimo in katere ne?

Katero intelektualno lastnino lahko zaščitimo in katere ne?

Na področju zaščite intelektualne lastnine imamo na voljo več postopkov, ki ponujajo različne vrste zaščite. Razlike so predvsem med različnimi vrstami intelektualne lastnine, ki jih lahko zaščitimo, omeniti pa gre tudi intelektualno lastnino, ki je sploh ne moremo zaščititi, vsaj ne s postopki, ki jih ponuja Urad RS za intelektualno lastnino.

Največ povpraševanja je po zaščiti prepoznavnih grafičnih podob. To je razmeroma enostavno, potrebna je le registracija znamke. Blagovne znamke dokaj dobro poskrbijo za zaščito raznih vizualnih vsebin, poleg grafičnih podob, kot so logotipi, so to lahko tudi slogani, celo avdio zapis. Registracija znamke je dokaj enostavna, če ne gre za posebej hude zahteve. Zaščita namreč velja le v tistih razredih izdelkov in storitev, ki jih izberemo, prav tako je omejen geografski doseg zaščite. Ne moremo na primer pričakovati, da bodo vsebine zaščitene tudi na povsem nepovezanih področjih, prav tako registracija znamke ne pokriva uporabe zaščitenih vsebin v zasebne namene. Je pa ta oblika zaščite dokaj odprta glede tega, za kakšne vsebine pravzaprav gre. To so skoraj vse vizualne podobe, ki jih lahko jasno predstavimo in opišemo, pa tudi avdio zapis.

Blagovne znamke pokrivajo precej široko področje grafičnih vsebin, medtem ko ščitijo pred zlorabo inovacije patenti. Tudi tu je sicer nekaj manevrskega prostora pri interpretaciji, pomembno pa je predvsem to, da razumemo, da so za inovacije patenti primerni le takrat, ko imamo v mislih neko konkretno uporabo teh domislic. Izumi sami po sebi ne pridejo v poštev, zaščiti se lahko le dejanska aplikacija, ki jo je treba pri prijavi patenta tudi natančno opisati. Za inovacije patenti torej pokrivajo le dejansko uporabo, ne pa same ideje. Idej ni mogoče zaščititi, zato je še posebej pomembno, da pri prijavi patentna vse postopke opravimo premišljeno in zagotovimo celovito zaščito pred vsemi vrstami zlorabe.