Avtošole so institucije, ki se prvenstveno ukvarjajo z izobraževanjem bodočih voznikov, skrbijo pa tudi za izobraževanje že obstoječih voznikov in delo na preventivnih akcijah v cestnem prometu. Nekatere avtošole so velike institucije s svojimi prostori za predavanje, parkiranje voznega parka in poligoni za začetnike ter ponujajo možnost opravljanja vseh kategorij vozil. Spet druge so manjšega značaja, sestavljene le iz nekaj vozil. Take avtošole po navadi predavanja CPP izvajajo v obliki gostovanj v šolah in najetih dvoranah. Nekatere avtošole so celo posamezniki, ki so se uveljavili in imajo zagotovljeno število strank na leto.
Glavna dejavnost večine avtošol je izobraževanje kandidatov za izpit za avto. Ker je potrebe po izpitih kategorije B, s katerimi lahko vozimo avto, največ, so le redke avtošole specializirane tudi za vožnjo težje mehanizacije, kot so avtobusi in vlačilci oziroma priklopniki. Izpit za avto velika večina ljudi opravi kmalu po dopolnjenem 18 letu starosti, tako da avtošole v veliki meri predavanja izvajajo kar na srednjih šolah. Tu je še tečaj prve pomoči, ki ga avtošole izvajajo v sodelovanju z zdravstvenimi institucijami.
Vsak kandidat postane po opravljenem izpitu kategorije B voznik začetnik. Imeti izpit za avto namreč ni dovolj. Po novi zakonodaji iz leta 2010 mora vsak voznik začetnik opraviti še posebni tečaj varne vožnje. Za to ima dve leti časa, z možnostjo podaljšanja vmesnega obdobja za eno leto. Tam se vozniki naučijo obnašanja vozil v ekstremnih situacijah – pri zdrsih, nenadnem zaviranju in mokri cesti. Po opravljenem tečaju varne vožnje lahko voznik začetnik končno podaljša vozniško dovoljenje. Razen tega je pri statusu voznika začetnika tudi nekaj ovir pri zavarovanju vozila, ki poteka pod drugačnimi pogoji. Kar pa se cestno prometnih predpisov tiče, je edina razlika v nični toleranci do alkohola, ki velja za vse voznike začetnike. Ta praksa je pripomogla k večji varnosti vseh udeležencev v prometu.
